| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Avtorji:ID Šmidhofer, Ana (Avtor)
ID Protner, Edvard (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kotnik, Rudi (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Smidhofer_Ana_2016.pdf (1,97 MB)
MD5: A0CF1C7DD02EA41C5313071BE2259A48
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede:filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Kraj izida:[Maribor
Založnik:A. Šmidhofer]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-64399 Novo okno
UDK:37.01(091)(497.4):[141.319.8+130.121](043.3)
COBISS.SI-ID:22627592 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:PTXL8OLJ
Datum objave v DKUM:05.10.2016
Število ogledov:2095
Število prenosov:265
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
ŠMIDHOFER, Ana, 2016, Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja [na spletu]. Doktorska disertacija. Maribor : A. Šmidhofer. [Dostopano 19 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=64399
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of philosophical anthropology on Slovene pedagogical thought in the third decade of the twentieth century
Opis:The influence of philosophical anthropology on the development of Slovene pedagogical thought in the third decade of the 20th century is most evident in the case of cultural pedagogy. Their main representatives (Karel Ozvald, Stanko Gogala, Franjo Čibej) have included in their own pedagogical concepts the ideas of philosophical anthropology and phenomenology, which was the most important for the development of philosophical anthropology and which was introduced to Slovene pedagogies mostly through Veber’s »object theory«. Although the studied authors have placed Slovene pedagogy among the most actual European humanistic thought in the third decade of the 20th century, the time and place in Slovenia after Second World War were not in favor of development and establishing of phenomenology, philosophical anthropology and cultural pedagogy. Because of theoretical, ideological and political reasons there was a major break with pre-war philosophical views, which continued only sporadicaly. Socialcritical pedagogical paradigm became dominant paradigm in that era, so further development of philosophical anthropology and cultural pedagogy was mostly suppressed. The presences of philosophical anthropological thought in Slovene after-war period declined greatly, but it did not disappeared. It is present in Gogala thought and in thought of his disciple Franc Pediček.
Ključne besede:philosophical anthropology, cultural pedagogy, phenomenology, »object theory«, history of education (1920-1930), Slovenia


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici