Naslov: | ŠOLANJE NA DOMU |
---|
Avtorji: | ID Horvat, Anja (Avtor) ID Vršnik Perše, Tina (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | MAG_Horvat_Anja_2016.pdf (1,01 MB) MD5: 853C5445D3F8262F147966D28D65DBC1
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | PEF - Pedagoška fakulteta
|
---|
Opis: | Pravica do izobraževanja in pridobivanja (ne)formalnih veščin in spretnosti je temeljna človekova pravica in svoboščina. Dobra izobrazba človeka duhovno bogati, plemeniti in širi njegova obzorja.
Šolanje oz. izobraževanje na domu je ena od možnosti za izvajanje izobraževanja na osnovnošolski ravni, ki ga v Republiki Sloveniji ureja Zakon o osnovni šoli (1996, 5. in 88. člen). Ta predpisuje obvezne učne vsebine in načine preverjanja znanja, od izvajalcev poučevanja na domu pa ne zahteva določene vrste ali stopnje izobrazbe.
Šolanje na domu ni močno razširjena oblika izobraževanja otrok. Ker je šolanje na domu prilagojeno individualnim željam, potrebam in zahtevam otroka, je motiviranost otrok za učenje v tem primeru lažje dosegljiva.
Otrok mora ob koncu vsakega šolskega leta opravljati obvezna preverjanja znanj na eni izmed javnih šol, na katero je uradno vpisan v času svojega šolanja na domu in tako dokazati, da dosega ustrezne standarde znanja.
V zvezi s šolanjem na domu pa prihaja do raznih polemik. Nasprotniki šolanja na domu trdijo, da so tovrstni otroci deležni neprimerne socializacije, saj naj ne bi bili v zadostni interakciji z vrstniškimi skupinami in avtoritetami, država pa naj bi izvajala premalo strog nadzor nad to obliko izobraževanja.
Zagovorniki šolanja na domu pa izpostavljajo predvsem nadaljevanje spontanega in naravnega učenja tako, kot najbolje ustreza posamezniku. Prilagajanje tempa pa vodi do tega, da je učenje učinkovitejše. Prav tako je po mnenju zagovornikov lažje vzpostaviti individualni pristop, kar vodi do boljše kvalitete pridobljenega znanja.
Raziskava je pokazala, da se starši odločajo za šolanje na domu zlasti zato, ker je urnik fleksibilen, učne vsebine prilagojene potrebam, željam, zahtevam in zanimanjem otroka, temeljijo na doživljajskem pouku, so približane življenju, pouk pa poteka v okolju, ki stopnjuje otrokovo povezanost z družino.
Glavna prednost šolanja na domu je individualno zasnovan vzgojno-izobraževalni proces, med slabostmi pa izstopa pomanjkanje timskega dela z vrstniško skupino. V Sloveniji je potrebno poskrbeti za boljšo informiranost staršev o možnostih šolanja otrok na domu, da ne bo prihajalo do zamenjav z alternativnimi oblikami šolanja in procesom unschooling-a. |
---|
Ključne besede: | šolanje na domu, motivacija, učne metode, vloga učitelja, zakonodaja |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [A. Horvat] |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-64284  |
---|
UDK: | 37.018.1(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 22745352  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:TVGNFAWO |
---|
Datum objave v DKUM: | 09.11.2016 |
---|
Število ogledov: | 4058 |
---|
Število prenosov: | 576 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | PEF
|
---|
:
|
HORVAT, Anja, 2016, ŠOLANJE NA DOMU [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : A. Horvat. [Dostopano 13 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=64284
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |