| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Avtorji:ID Novak, Tina (Avtor)
ID Samec, Niko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kokalj, Filip (Komentor)
ID Bagar, Tanja (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Novak_Tina_2016.pdf (2,20 MB)
MD5: 30829F2FF7C835768F9B691683F72CBF
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FS - Fakulteta za strojništvo
Opis:Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede:šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Novak]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-63298 Novo okno
UDK:631.878+502(043.2)
COBISS.SI-ID:20327958 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:0OUQXX4U
Datum objave v DKUM:28.09.2016
Število ogledov:1960
Število prenosov:165
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:KTFMB - FS
:
NOVAK, Tina, 2016, Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : T. Novak. [Dostopano 9 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=63298
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Reducing carbon footprint of substrates by replacing part of peat with biochar
Opis:Nowadays, peat is one of the main ingredients of growth substrates. Because of its good qualities, as airiness, low dam weight and good ability to keep the water. The peat practically does not contain any nutritions and that is why they are generally added in the form of mineral fertilizers. This is an advantage for professional gardeners while in this way they can control exactly the contents of nutritions and plan the additional fertilization. But from the natural and environmental point of view this is a bad news. The peat has a high carbon footprint and it has a long process of regeneration. That is why we have, in my diploma thesis, on the basis of an experiment, tried to establish whether the activated charcoal is adequate to substitute a part of peat in growth substrates. Namely, the activated charcoal has a negative carbon footprint as it functions as a carbon ponor. Before the start of the experiment, which we carried out in two parts on barley and pe tsai cabbage, we had activated the charcoal, prepared 25 different procedures for substrates, which were a mixture of various turf containment, activated charcoal and compost. We have carried out 3 repetition and observed how barley and pe tsai cabbage responded to the prepared substrates. For the second part of the experiment, we chose 13 best substrates, prepared new procedures on the basis of the results and carried out 6 experiment repetitions. After the second series of the experiments, we chose three experimental plant species: barley and pe tsai cabbage and pansies and observed how they reacted to our substrates. We measured the height, diameter, number of leaves and petals of pansies every two weeks. The results of our experiments have shown that activated charcoal can substitute the peat in 30% and that by using the activated charcoal we can substantially contribute to the reduction of clearing the peat-bog and carbon footprint.
Ključne besede:Peat, Biochar, Growing media, Soil improvers, Pyrolysis, Pansies, pH value, Electrical conductivity, Water Holding capacity, Bulk Density


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici