| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Nekateri psihološki vidiki sodnega zaslišanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Avtorji:ID Kopše, Marisa (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Kopse_Marisa_2016.pdf (467,14 KB)
MD5: A47F921BD0B3D33A73A6C8591F6E2409
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Na sodišču velja priznanje, pridobljeno med zaslišanjem, še vedno za najbolj inkriminirajoč dokaz zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja. V splošnem velja prepričanje, da večina osumljencev zanika krivdo ali vpletenost v izvršitev očitanega kaznivega dejanja. Problematično je dejstvo, da se zanikanje krivde pojavlja tako pri krivih kot tudi pri nedolžnih osumljencih. Na tej točki se postavlja vprašanje, ali sploh obstaja kakšen objektiven, uporaben način, s katerim je mogoče ugotoviti, kateri osumljenci govorijo resnico in kateri ne. Na kakšen način je potemtakem sploh mogoče zaščititi nedolžne osumljence pred napačno obsodbo? Ko pride do storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, postane primarni cilj organov pregona ugotovitev okoliščin storitve kaznivega dejanja in posledično prijetje storilca. Policija in pravosodje zaradi tega poskušajo od žrtev in prič pridobiti karseda veliko uporabnih informacij, a pri tem pogosto pozabljajo, da zaslišane osebe niso zgolj sredstvo za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Večina osebja, ki opravlja intervjuje in zaslišanja z žrtvami, pričami ali osumljenci v procesu kazenskega postopka, ima pomanjkljivo znanje s področja psihologije zaslišanj. Osebje ni deležno ustreznega usposabljanja, zato zaslišanja pogosto ne dosežejo svojega glavnega cilja, ki je pridobitev resnice in dejanskih okoliščin storjenega kaznivega dejanja. Zanemarjeni so psihološki vidiki izvedb zaslišanj, kar ima za posledico nestrokovno izvedene intervjuje in zaslišanja, ki ne dosežejo svojega namena. S takšnim načinom neustrezne obravnave zaslišanih oseb se velikokrat prezre njihova travmatiziranost in se jih izpostavi ponovni, sekundarni viktimizaciji.
Ključne besede:priče, zaslišanje, policijsko zaslišanje, sodno zaslišanje, strategije, tehnike, verodostojnost, diplomske naloge
Kraj izida:[Ljubljana
Kraj izvedbe:[Ljubljana
Založnik:M. Kopše]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:56 str.
PID:20.500.12556/DKUM-62266 Novo okno
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:3241962 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:CZ1UD8WE
Datum objave v DKUM:15.11.2016
Število ogledov:1404
Število prenosov:164
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
KOPŠE, Marisa, 2016, Nekateri psihološki vidiki sodnega zaslišanja : diplomsko delo univerzitetnega študija [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : M. Kopše. [Dostopano 13 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=62266
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:SOME PSYCHOLOGICAL ASPECTS OF INTERROGATIONS PROCEEDED BY COURTS
Opis:Confession, acquired during interrogation, remains the most incriminatory piece of evidence against supposed perpetrator in court. Common belief is that most suspects deny their guilt or any kind of involvement in the committed crime. Difficulty lies in a fact, that guilt denial occurs with both, guilty and innocent suspects. At this point we can raise the question if there is any unbiased and useful method at all to determine which suspects are telling the truth and which are not? Accordingly, how can innocent suspects be protected from wrongful conviction? When a criminal offence that is prosecuted in the course of official duty occurs, the primary goal of law authorities is to ascertain the circumstances of a criminal offence and consequently apprehend the perpetrator. That is the reason the police and jurisdiction are attempting to collect as much evidence as possible. By doing so they forget that individuals who are interrogated aren't just means to detect the offender. Most interviewers and hearing officers, who deal with victims, witnesses and suspects in the process of criminal proceedings, have little knowledge of psychology of interrogation. They do not receive proper training, therefore interrogations often don't reach their purpose, which is to find the truth and ascertain the circumstances of criminal act. Neglecting psychology aspects of the execution of interrogation leads to unprofessionally executed interviews and interrogations, which don't reach their purpose. By unsuitable treatment of interrogated persons, their trauma is often overlooked and they are exposed to secondary victimisation.
Ključne besede:police interrogation, interrogations proceeded by courts, false confessions, lawyers' strategies


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici