Naslov: | Vzdržnost osebnih financ gospodinjstev v času krize |
---|
Avtorji: | ID Kešetović, Jasmina (Avtor) ID Mlinarič, Franjo (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | VS_Kesetovic_Jasmina_2016.pdf (1,59 MB) MD5: FAACE3691E69CA25CCC3070A288DB75A
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
---|
Opis: | Na varčevanje gospodinjstev je vplivala nepremičninska kriza v državah evrskega območja in izguba premoženj zaradi krize na borzah. V tem času so tudi banke spremenile svoje obnašanje glede odobravanja kreditov gospodinjstvom in posameznikom. Slabo stanje v bančnem sektorju vpliva na omejen dostop do virov sredstev, ki so potrebni za hitrejše okrevanje gospodarstva. S krizo leta 2008 je gospodinjstvom v Sloveniji upadla tudi rast razpoložljivega dohodka. Največji del razpoložljivega dohodka so gospodinjstva privarčevala v letu 2006 (bruto stopnja varčevanja je bila takrat 16,8 %), 13,7 % pa je bilo povprečje v celotnem evrskem območju. Najnižja stopnja varčevanja pri nas je bila v drugem valu krize v letu 2012, in sicer 11,9 %. Med krizo se je povečalo varčevanje v bankah, saj ljudje namenjajo več pozornosti varnosti in so se zato pripravljeni odreči delu donosa.
Kljub novim družbenim vrednotam, ki so jih prinesle spremembe na finančnih trgih, poskušajo gospodinjstva svoje prihranke naložiti varno in donosno. Na izbiro imamo veliko različnih naložbenih možnosti, katero izbrati, je odvisno od lastnih finančnih zmožnosti in ciljev gospodinjstev, ki se skozi življenjski cikel spreminjajo. Ta na eni strani konzervativno hranijo velik delež denarja v bankah, po drugi strani pa na kapitalskih trgih pogosto tvegajo preveč. Temeljno spoznanje je, da bo za boljše življenje potrebno spremeniti naložbene in varčevalne navade. Varčevalec se lahko zavaruje pred morebitno izgubo privarčevanega premoženja tako, da razprši znesek v depozitne produkte (npr. 40 %), v pokojninska in naložbena zavarovanja ter v vzajemne sklade (45 %), preostanek sredstev pa lahko vloži neposredno v vrednostne papirje in državne obveznice (15 %).
V letih 2008—2013 se je le nekoliko povečal delež finančnih sredstev v oblikah življenjskih in pokojninskih zavarovanj, in sicer za 2 %. Varčevanje slovenskih gospodinjstev v bankah se bo po napovedih strokovnjakov postopno zmanjševalo, predvsem zaradi tendence upadanja obrestnih mer in vpliva konkurenčnih varčevalnih produktov. Vse bolj se bodo usmerjali k varčevanju v vzajemne sklade, različne obveznice in življenjska zavarovanja, tako kot gospodinjstva evrskega območja. Vodila za upravljanje osebnega premoženja lahko dobimo tako pri davčnih svetovalcih, bančnih uslužbencih, borznih analitikih kot tudi pri specializiranih svetovalcih. Koliko naših prihodkov naj bo v obliki prihrankov, je v pogojih tržnega gospodarstva izredno težko določiti. V razvitem svetu velja, da naj ima gospodinjstvo oziroma posameznik v prihrankih naloženega 10 % svojega imetja. |
---|
Ključne besede: | gospodinjstvo, življenjski cikel, varčevanje, investiranje |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [J. Kešetović] |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-58922  |
---|
UDK: | 336.76 |
---|
COBISS.SI-ID: | 12468764  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:E0MWIDBD |
---|
Datum objave v DKUM: | 06.09.2016 |
---|
Število ogledov: | 1169 |
---|
Število prenosov: | 135 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | EPF
|
---|
:
|
KEŠETOVIĆ, Jasmina, 2016, Vzdržnost osebnih financ gospodinjstev v času krize [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : J. Kešetović. [Dostopano 18 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=58922
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |