| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Avtorji:ID Mlakar, Marko (Avtor)
ID Veselinovič, Draško (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Mlakar_Marko_2016.pdf (1,42 MB)
MD5: E50394EAE027C199CC05CD255C80D30F
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede:V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Mlakar]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-58539 Novo okno
UDK:336.71
COBISS.SI-ID:12655388 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:F0BQMXAH
Datum objave v DKUM:19.12.2016
Število ogledov:1740
Število prenosov:168
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
MLAKAR, Marko, 2016, USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : M. Mlakar. [Dostopano 18 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=58539
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Banks performance in Slovenia based on the board composition, ownership structure and remuneration policy
Opis:The global economic crisis, which began in mid-2007 in the United States of America (hereinafter the US) with the real estate bubble burst, largely uncovered the operations of banks in the past ten years and as the main culprit for the state of economies showed it to them. With the collapse of investment bank Lehman Brothers in 2008, the crisis deepened and led to the deepest global economic crisis since the great recession in the thirties of the last century. Large losses, huge write-offs and excessive state aid, the species throughout the world, in order to extinguish the result of poor management decisions and mismanagement of risk. The crisis has severely affected the Slovenian banks, but not for their own investments in US securities, but due to problems in the sources of finance (Kosak, 2009, p. 10). Although, as in other transition countries, the development of the financial system in Slovenia progressed relatively quickly, it was during the crisis showed that this development is still poor. Slovenia has been highly dependent on foreign sources of funding when the financial crisis deepened rapidly decreasing. In addition, the Slovenian company at that time undercapitalised and dependent on export demand, which decreased significantly at the global level. With a large downturn in the global capitalist economy in the years 2008 and 2009, we were in the Slovenian economy witnessed a rapid decline in exports and economic growth. Exports in 2009 decreased by 16% and imports by 19%, economic growth fell to 7.9% (Furlan, 2014). The inflow of cheap foreign money began to stop, construction and real estate bubble began to descend. Also raise unemployment was steep: from 4.4% in 2008 to 9.6% in 2013.
Ključne besede:In the years following independence and during the accession negotiations with the European Union, Slovenia was often portrayed as a country that extremely successfully coped with the disintegration of former Yugoslavia, and the loss of export markets. According to almost all of the economic indicators, the economic development of Slovenia was excellent, but the start of the global financial crisis has showned that the model which is dominated by state ownership and low levels of foreign direct investments is very dangerous. Because rather than market principles applies asymmetry of information and stipulates moral hazard. In particular this applies to the banking sector analyzed in this master thesis on the basis of the key profitability and risk indicators during the 2009-2014 period.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici