| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe
Avtorji:ID Kamnik, Petra (Avtor)
ID Pajnkihar, Majda (Avtor)
ID Habjanič, Ana (Avtor)
Datoteke:URL http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.37
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede:znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
Leto izida:2014
Št. strani:str. 302-309
Številčenje:Letn. 48, št. 4
PID:20.500.12556/DKUM-56851 Novo okno
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:520301593 Novo okno
DOI:10.14528/snr.2014.48.4.37 Novo okno
ISSN pri članku:1318-2951
NUK URN:URN:SI:UM:DK:ISEFMLM1
Datum objave v DKUM:30.12.2015
Število ogledov:1467
Število prenosov:171
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
KAMNIK, Petra, PAJNKIHAR, Majda in HABJANIČ, Ana, 2014, Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe. Obzornik zdravstvene nege [na spletu]. 2014. Vol. 48, no. 4, p. 302–309. [Dostopano 9 april 2025]. DOI 10.14528/snr.2014.48.4.37. Pridobljeno s: http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.37
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Obzornik zdravstvene nege
Skrajšan naslov:Obzor. zdrav. neg.
Založnik:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-confidence of registered nurses and physicians in the delivery of palliative care
Opis:Introduction: Health care professionals are confronted with several difficult and unpleasant situations in palliative care where they are expected to relieve pain, provide various services to patients and offer support to family members. The aim of this study was to evaluate self-confidence of health care staff in the delivery of palliative care. Methods: A non-experimental quantitative research included registered nurses and physicians from the primary and secondary health care from Carinthia region in the northern Slovenia (n = 100). A purposive non-random sampling was applied. Data gathered by structured questionnaire was statistically analysed by SPSS ver. 20.0. The reliability of the instrument measuring two domains of palliative care was appropriate (Cronbach's alpha = 0.781 and 0.914). Results: Health care professionals gained experience in palliative care mainly during clinical practice (50.0 %) and evaluated their knowledge as only satisfactory (53.0 %). Their ability to adequately respond to health care problems, to advise and communicate with patients was assessed in mean values from 2.7 to 3.2., which leads to a conclusion that most of the care providers were able to solve palliative care problems autonomously. Primary health care professionals were more confident in discussing the choice of palliative care environment with patients and family members. Discussion and conclusion: The health care professionals did not feel particularly disturbed or embarrassed when confronted with the patients' end-of-life questions. Future research should focus on specific distressing situations in palliative care and provide guidelines for management of advanced illness.
Ključne besede:knowledge, palliative care, communication, responses, cross-sectional research


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici