| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:PRIDOBITEV, OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Avtorji:ID Vajnhandl, Tomaž (Avtor)
ID Keresteš, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Vajnhandl_Tomaz_2015.pdf (681,31 KB)
MD5: 6969C41F0FF8A6452B14AB85BE282CB0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Diplomska naloga je bila napisana z željo, da bi se slovenska zakonodaja na področju instituta poslovne sposobnosti posodobila. V diplomski nalogi sem opisal postopek normalne pridobitve poslovne sposobnosti in vse izjeme. S primerjalno pravno metodo sem razložil, kako poteka pridobitev poslovne sposobnosti drugod po svetu. Opisal sem postopek odvzema delne poslovne sposobnosti, kot tudi postopek odvzema popolne poslovne sposobnosti. Prav tako sem razložil postopek ponovne pridobitve, tako delne, kot popolne poslovne sposobnosti. Posvetil sem se še postopku podaljšanja roditeljske pravice, ki je zelo podoben institut kot odvzem poslovne sposobnosti. Pri osebah, ki še niso dosegle starosti 18. let in niso same zmožne skrbeti zase oziroma za svoje pravice, se celo pogosteje uporablja, kot institut odvzema poslovne sposobnosti. Pri institutu poslovne sposobnosti sem v diplomski nalogi za slovenski pravni red predlagal podobne rešitve kot jih je našlo avstrijsko pravo, torej predvsem znižanje starostne meje za pridobitev delne poslovne sposobnosti in spregled manjših pravnih poslov, ki jih sklepajo osebe z delno poslovno sposobnostjo, spet po vzoru avstrijskega pravnega reda. Velik del diplomske naloge sem namenil centru za socialno delo, ki ima v postopku odvzema poslovne sposobnosti veliko vlogo. Po mojem mnenju je njegova vloga prevelika. Center za socialno delo lahko namreč predlaga začetek postopka, je v postopku stranka in na koncu postopka tudi postavi skrbnika. Temu skrbniku določi pravice in dolžnosti. Sodišče le okvirno določi pravice skrbnika. Center za socialno delo nato v popolnosti nadzoruje delo skrbnika. V diplomski nalogi sem omenil tudi nekaj drugih institutov, pri katerih ima center za socialno delo preveliko vlogo (npr. rejništvo in posvojitve). Prišel sem do ugotovitve, da do postopka odvzema poslovne sposobnosti ne prihaja tako pogosto, kot bi moralo, velik vzrok za to so predvsem stroški postopka, ki jih nosi predlagatelj, zaradi česar pogosto niti sodišče, niti javni tožilec, niti center za socialno delo ne predlaga postopka, ko bi ga po uradni dolžnosti moral. V diplomski nalogi sem prišel tudi do sklepa, da lahko v prihodnosti, po vzgledu drugih držav (predvsem Nemčije in Švedske), pričakujemo vedno manjšo uporabo postopka odvzema poslovne sposobnosti. V Družinskem zakoniku je bil predlog, da sodišče ne bi več začelo postopka odvzema poslovne sposobnosti, ko bi zaznalo, da ga oseba potrebuje, temveč bi takšno osebo le postavili pod skrbništvo. Ugotovil sem tudi, da se bo v prihodnosti delo centra za socialno delo na tem področju krčilo. Do takšne ugotovitve sem prišel zaradi določb Družinskega zakonika. Po njem sodišče sploh ne bi začelo postopka za odvzem poslovne sposobnosti osebi, ki ni zmožna sama skrbeti za svoje pravice, temveč bi takšni osebi le določilo skrbnika. Prav tako bi Družinski zakonik omejil še določene druge pravice centra za socialno delo, ki so opisane v samem diplomskem delu.
Ključne besede:Pravna sposobnost, fizična oseba, pridobitev delne poslovne sposobnosti, pridobitev popolne poslovne sposobnosti, roditeljska pravica, podaljšanje roditeljske pravice, odvzem delne poslovne sposobnosti, odvzem popolne poslovne sposobnosti, ponovna pridobitev poslovne sposobnosti, center za socialno delo, stroški, prevelika vloga centra za socialno delo, avstrijski sistem poslovne sposobnosti
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Vajnhandl]
Leto izida:2015
PID:20.500.12556/DKUM-55142 Novo okno
UDK:347.921(043.2)
COBISS.SI-ID:5072427 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VO9WUD0U
Datum objave v DKUM:16.05.2016
Število ogledov:4154
Število prenosov:765
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
VAJNHANDL, Tomaž, 2015, PRIDOBITEV,  OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : T. Vajnhandl. [Dostopano 2 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=55142
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:ACQUISITION. LIMITATION AND LOSS OF CAPACITY FOR LEGAL ACTS
Opis:The title of this diploma is Acquisition, limitation and loss off capacity for legal acts. I have chosen this topic because in my opinion this area of law is overfilled with the legal persumption that it is not in compliance with the reality of the situation. All over the world it is established that the person gaines general legal personality at their birth. Slovenia is no exception. A person loses general legal personality when they die. This rule is also true all over the world. There is an exception: declaration for deceased persons. That rule does exist in Slovenia, but there are only a few cases of it. The world is not so unite on when it is the right time for the person to gain limited capacity for legal acts. In slovenian law order that happens when a person reches the age of 15. In my opinion that rule should be changed in Slovenia, because the whole population engages in legal acts before they are 15. years old, eventhough they have no legal capacity. Slovenian citizens have limited capacity for legal acts from the age of 15 untill the age of 18, when they become fully capable for legal acts. The only exception is if the person is married before that age, or if they have a child, but they have to send a court application. If a person is handicapped they may never reach the acquisition of full capacity for legal acts. The court of law can extend the parental rights for such children. The handicapped person can be completely without the capacity for legal acts or they can have the limited capacity for legal acts. A person can also lose the capacity for legal acts. The reasons are being mentaly chalanged, being a handicapped person, alcoholism, gambling and others. This happens in a legal proceeding. The proceeding can start with the proposition of the person himself, a close relative, by official duty or with the proposition by centre for social work. This proceeding can ends in four different ways: 1. The judge can rule in favour of limiting the capacity for legal act 2. The judge can rule in favour of losing of the capacity for legal acts 3. The judge can stop the proceeding and dismiss the case 4. The judge can refuse the proposition If a person in the process loses the capacity for legal acts or their capacity is limited, the centre for social work has to »determine« the guardian for such a person. The centre has no limitations whatsoever as to who they choose as the legal guardian. The centre for social work later also supervises the work of such a guardian. The person that has lost the capacity for legal acts or the person whose capacity was limited can acquire the legal capacity for legal acts back. The new acquisition for the capacity for legal acts occures in the reverse proceeding.
Ključne besede:Capacity for legal acts, natural person, acquisition of partial capacity for legal acts, acquisition of full capacity for legal acts, parental care, extention of parental care, loss of partial capacity for legal acts, loss of full capacity for legal acts, secondary acquisition of capacity for legal acts, center for social work, expences, large role of center for social work, Austrian system of capacity for legal acts


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici