Naslov: | CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756) |
---|
Avtorji: | ID Žnidar, Staš (Avtor) ID Hozjan, Andrej (Mentor) Več o mentorju...  ID Zadravec, Dejan (Komentor) |
Datoteke: | UNI_Znidar_Stas_2012.pdf (6,76 MB) MD5: 83BC7E8E410048F4277474DD9A36FFD5 PID: 20.500.12556/dkum/ab0b1404-8c41-416f-a9e0-5772a0281a71
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
---|
Opis: | Celje je kot spodnještajersko mesto na lastni koži občutilo celotno novoveško dogajanje. Vodilna plast družbe – plemstvo je bilo že od poznega srednjega veka pravno izenačeno, razlikovalo pa se je po bogastvu, ugledu in naslovih. Sestava plemstva se je sčasoma v zgodnjem novem veku občutno spremenila, deloma zaradi migracij in deloma z vse številčnejšimi vladarskimi poplemenitvami. Poleg Thurnov in Dietrichsteinov, ki so tukaj živeli že od srede 15. stoletja, so se v deželo Štajersko priselili tudi družine Apostolis, Busetti, Bartholotti iz italijanskega prostora. Plemiče mesta ob Savinji sta doleteli reformacija in protireformacija, slednja je bila plemičem še posebej znana po vladarjevem principu korenčka in palice. Slednje je v veliki meri pripomoglo, da je neposlušneže znova vpregel v tir deželnoknežje politike. Vsak plemič, ki je hotel nadaljevati kariero, se je slej ko prej moral podrediti vladarjevi volji. Imel je izbiro ostati oziroma prestopiti v katoliško vero ter si tako izboriti potrditev svojih svoboščin oziroma nazivov, ali pa vztrajati pri protestantizmu ter jih zato izgubiti. Za odhod so se včasih odločili posamezniki, zakonski pari in tudi celotne družine oziroma veje posamezne rodbine. Celje pri tem ni bilo nobena izjema, vendar je kljub izselitvi nekaj članov rodbine v mestu ostalo. Ti so aktivno participirali pri mestnem vsakdanu, vendar se je moje zanimanje usmerilo predvsem na njihovo izobraževanje – na celjske učence na ruški latinski šoli.
V spodnještajerski regiji je v času pred terezijanskimi reformami izstopala latinska šola v Rušah, ustanova, ki je v duhu reformiranega katolicizma kvalitetno izobraževala pomladek. Njeno odprtje leta 1645 je postavljeno v zanimivo periodo raziskanega obdobja. Širše gledano se je tedaj deželnoknežja „reformacija“ že zaključila, največji evropski spopad 17. stoletja pa se je počasi bližal h koncu. Moj namen odkriti Celjane, ki so hodili na ruško latinsko šolo, je opravljen. V kroniki sem na seznamih učencev našel 77 učencev s pripisom Cilliensis. Kronist je dodal ta termin osebam, ki so v času vpisa na šolo prihajale iz Celja ali iz bližnje okolice. Rojene v samem mestu oziroma krščene pri župniji Sv. Danijela sem našel v krstni matični knjigi. Teh je bilo 14 in so bili različnega družbenega izvora, od plemenitih oseb do stanovsko nižjih pripadnikov, ki pa so v življenju dosegli različne poklice. Te osebe so bile temelj uspešne kneževe „reformacije“ ter so kroni zagotavljale lojalnost in stabilnost mest in dežele. |
---|
Ključne besede: | zgodovina, Celje, prebivalstvo, deželnoknežja reformacija v Celju, grofovske družine, Ruška latinska šola, Celjani - ruški učenci, 17. in 18. stoletje |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [S. Žnidar] |
---|
Leto izida: | 2012 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-37979  |
---|
UDK: | 94(497.4Celje)"1645/1756"(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 19395080  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Y7TYMPNN |
---|
Datum objave v DKUM: | 08.10.2012 |
---|
Število ogledov: | 3027 |
---|
Število prenosov: | 311 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FF
|
---|
:
|
ŽNIDAR, Staš, 2012, CELJANI IN RUŠKA LATINSKA ŠOLA (1645 - 1756) [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : S. Žnidar. [Dostopano 29 julij 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=37979
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |