| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Avtorji:ID Krošel, Marina (Avtor)
ID Radonjič, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Krosel_Marina_2012.pdf (516,00 KB)
MD5: 6DA1A011851C60403EB9090541AB2C61
PID: 20.500.12556/dkum/4d3bdf19-396d-46ad-8f7e-e784034138c7
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede:Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Krošel]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-37754 Novo okno
UDK:336.71
COBISS.SI-ID:11174172 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:9TEISHBS
Datum objave v DKUM:16.10.2012
Število ogledov:3013
Število prenosov:483
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
KROŠEL, Marina, 2012, OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : M. Krošel. [Dostopano 6 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=37754
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:CARBON FOOTPRINT OF FINANCIAL INSTITUTIONS
Opis:The carbon footprint has become a well-established calculation used by companies and organisations as well as government and public institutions all over the world, including Slovenia. Further, due to the ever increasing awareness of all the negative effects of greenhouse gases, the carbon footprint has also been gaining in importance. The carbon footprint calculations are based on the stipulated standards, on secondary databases, on the methods of reporting of the calculations and on the communication with the public. Nevertheless, we must be aware of one drawback of carbon footprint calculation, i.e., it only presents a fragment of all negative effects carbon emissions have on the environment. In the diploma paper, I first defined the requirements of a low-carbon society and economy and described the sources of greenhouse gases together with their effects on the environment. Further, I described the methodology for the carbon footprint calculation and established its importance for companies and other organisations. The focus of my paper was on the comparison of carbon footprints of two banks and on the establishment of the reasons for the differences between them. My research confirmed the hypotheses that the carbon footprint depends on the size of a financial institution and on the scope of e-business operations of a bank, that the amount of environmental tax paid by an institution depends on the institution’s location, that the carbon footprint will gain in importance in the future and that the highest proportion of greenhouse gas emissions in the institutions like banks is due to the mobility, heating during the heating season and lighting. In addition, I confirmed that institutions like banks can also reduce their carbon footprints by adopting various measures. By a comparative analysis of the World Bank and the European Investment Bank, I established the importance of the accuracy of data in the carbon footprint calculation, the importance of the comparison of different calculation methods and the interpretation of the results. I also presented possible ways of greenhouse gas reduction.
Ključne besede:Low-carbon society, carbon footprint, greenhouse gases, financial institutions


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici