Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali uporabite sodobnejši brskalnik.
|
|
SLO
|
ENG
|
Piškotki in zasebnost
DKUM
EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
FE - Fakulteta za energetiko
FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
FF - Filozofska fakulteta
FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
FL - Fakulteta za logistiko
FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
FOV - Fakulteta za organizacijske vede
FS - Fakulteta za strojništvo
FT - Fakulteta za turizem
FVV - Fakulteta za varnostne vede
FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
MF - Medicinska fakulteta
PEF - Pedagoška fakulteta
PF - Pravna fakulteta
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
UM - Univerza v Mariboru
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
COBISS
Ekonomsko poslovna fakulteta
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za varnostne vede
Fakulteta za zdravstvene vede
Knjižnica tehniških fakultet
Medicinska fakulteta
Miklošičeva knjižnica - FPNM
Pravna fakulteta
Univerzitetna knjižnica Maribor
Večja pisava
|
Manjša pisava
Uvodnik
Iskanje
Brskanje
Oddaja dela
Za študente
Za zaposlene
Statistika
Prijava
Prva stran
>
Izpis gradiva
Izpis gradiva
Naslov:
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Avtorji:
ID
Korošec, Janja
(Avtor)
ID
Košmerl, Tatjana
(Mentor)
Več o mentorju...
Datoteke:
MAG_Korosec_Janja_2012.pdf
(2,64 MB)
MD5: 8EA16DEBE8C2A762C43ED437B7087484
PID:
20.500.12556/dkum/2ee8558f-96f5-47ae-a91e-79330af0bd88
Jezik:
Slovenski jezik
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo
Organizacija:
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:
V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede:
Dozorevanje grozdja
,
'Sauvignon'
,
mošt
,
vino
,
kemijska sestava
,
kinetika fermentacije
Kraj izida:
Maribor
Leto izida:
2012
PID:
20.500.12556/DKUM-23171
NUK URN:
URN:SI:UM:DK:5JZIIZM2
Datum objave v DKUM:
14.06.2012
Število ogledov:
4097
Število prenosov:
363
Metapodatki:
Področja:
FKBV
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
KOROŠEC, Janja, 2012,
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE „SAUVIGNON“ OD GROZDJA DO VINA
[na spletu]. Magistrsko delo. Maribor. [Dostopano 13 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=23171
Kopiraj citat
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:
Ocenjevanje je dovoljeno samo
prijavljenim
uporabnikom.
Objavi na:
Podobna dela iz repozitorija:
Učinki obnovljivih virov in razvojni projekti v letu 2015
Ekološki učinki obnovljivih proizvodnih virov in razvojni projekti v letu 2016
Analiza proizvodnje električne energije v Gorenjskih elektrarnah v letu 2018
Analiza proizvodnje električne energije v Gorenjskih elektrarnah v letu 2019
Analiza proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn v letu 2015
Podobna dela iz ostalih repozitorijev:
Deflection of polymer gear tooth under static load using numerical analysis
Tensile properties of mineral fibers determined with Sentmanat extensional rheometer
Staranje električnih kablov v jedrskih elektrarnah
Priprava celuloznih nanokompozitnih vlaken
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Quality parameters of 'Sauvignon Blanc' from the grapes to wine
Opis:
In 2009, the laboratory of winemaking in the Department of technologies, nutrition and wine at Biotechnical Faculty, University in Ljubljana, tried to asses whether it is possible to achieve optimal chemical parameters of the wine, based on certain basic chemical structure, monitored during the ripening of the grapes 'Sauvignon Blanc'. The experiment was carried out in the vineyards of winegrowing region Štajerska Slovenija. We compared seven vineyards (A, B, C, Č, D, E and F) on different soil types and locations. Every vineyard included fifty vines in a certain row. The sampling was performed in three periods (1, 2 in 3), only the vineyard B had the additional fourth sampling. We monitored the physical-chemical parameters of grape ripening, the process of alcohol fermentation of must and performed chemical analysis of new wine. The fermentation was completed at the same time at each date of harvesting. There were small differences in the component concentrations of must and new wine. The maximum level of total dry extract (SSE) were present in the new wine of the first samplings in the vineyards A1 (22.41 g/L), B1 (22.89 g/L) and C1 (21.87 g/L). These values were lower in further samplings, probably because of the lower acid substance. The fourth additional sampling showed the increase in the vineyard B4 (23.48 g/L). The connection between the total dry and sugar free extract (SPE) of new wines was 0.93, which statistically confirms the significant as well as very high correlation between the above mentioned parameters in the wine. The highest pH value and SSE content were determined in the wines from the vineyard B. All further samplings presented higher sugar level in the grapes and lower SSE content in the wine. It is not possible to predict the chemical parameters of the new wine only on the basis of the measured sugar level. Therefore we can confirm that the best results for the 'Sauvignon Blanc' were presented in sandy soil and southwestern location. The soil type does not affect the kinetics of alcohol fermentation and the structure of the new wine produced. On the other hand it can have an impact, if it is connected with a higher pH value (if the level of the sugar is the same) on higher fermentation activity of yeast.
Ključne besede:
Grape ripening
,
'Sauvignon Blanc'
,
must
,
wine
,
chemical structure
,
fermentation kinetics.
Komentarji
Dodaj komentar
Za komentiranje se morate
prijaviti
.
Komentarji (0)
0 - 0 / 0
Ni komentarjev!
Nazaj