| Naslov: | POMEN ZAKONSKE IN REGULATIVNE UREDITVE INTEGRIRANEGA TRAJNOSTNEGA POROČANJA DRUŽB |
|---|
| Avtorji: | ID Drevenšek, Mojca (Avtor)
ID Kocbek, Marijan (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Drevensek_Mojca_2012.pdf (724,02 KB)
MD5: E03B6E21620EEA0EEB68C6334DA69141
PID: 20.500.12556/dkum/8af47e11-f8d4-459e-a49c-c12edc8bd30c
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Obstoječi model poslovnega poročanja, ki zajema predvsem v preteklost usmerjeni pregled poslovanja, v današnjih časih, obremenjenih z zlomom finančnih sistemov in globalno gospodarsko krizo ter žgočimi okoljskimi in družbenimi izzivi, za raznolike skupine deležnikov (na primer vlagatelje, kupce, lokalne skupnosti itd.) ne zagotavlja več dovolj srednje- in dolgoročno relevantnih informacij. Možna rešitev se nakazuje v pristopu k poslovnemu poročanju, ki ga imenujemo integrirano (celovito) poročanje, odlikuje pa ga združevanje in povezovanje (integriranje) podatkov o finančnem poslovanju podjetij z nefinančnimi (t.i. »trajnostnimi«) informacijami o upravljanju družb ter njihovi okoljski in družbeni odgovornosti, vtkani v jedro njihovega poslovanja.
Integrirano poročanje prinaša za gospodarske družbe mnoge nove izzive, dileme in vprašanja, na regulativni, upravljavski, računovodski, revizorski, komunikacijski in mnogih drugih ravneh. Med ključnimi je vprašanje standardov ali vsaj pravil, usmeritev poročanja o omenjenih trajnostnih (upravljavskih, okoljskih in družbenih) vidikih poslovanja.
Ne glede na odprta vprašanja in dileme so se v zadnjem desetletju mnoge države (na primer Danska, Švedska, Združeno kraljestvo, Republika Južna Afrika) zaradi predvidenih koristi trajnostnega in integriranega poročanja (tako na ravni gospodarskih družb kot nacionalnih in globalne ekonomije) odločile za različne pristope k njunemu zakonskemu oziroma regulativnemu spodbujanju. Prav tako potekajo v zvezi s tem različne aktivnosti na ravni EU, OZN in standardizacijskih organizacij; številne organizacije pa so aktivno vključene tudi v Mednarodni svet za integrirano poročanje (IIRC), v okviru katerega trenutno poteka pilotni projekt uresničevanja integriranega poročanja v več kot 50 gospodarskih družbah z vsega sveta.
Tudi v RS trajnostno poročanje ni nova tema. ZGD-1, usklajen z evropskimi direktivami, v 70. členu opredeljuje minimalno vsebino poslovnega poročila in v okviru definicije celovite analize razvoja v 2. odstavku omenja tudi vključevanje informacij, povezanih z varstvom okolja in delavci ter poudarja ustrezno sklicevanje te analize na zneske v računovodskih izkazih. Z zornega kota širokega nabora vsebin oziroma tem v zvezi s trajnostnim razvojem je opredelitev v zakonu zelo splošna in ohlapna. Pomembne pobude v smeri trajnostnega in integriranega poročanja je zaznati s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, manj pa s strani borze vrednostnih papirjev in drugih strokovnih ali stanovskih organizacij.
Vendar praksa trajnostnega poročanja, kot smo jo raziskali na vzorcu dvajsetih največjih slovenskih družb s kapitalskimi naložbami države, kaže, da kljub deklarativno bolj ali manj jasni opredelitvi trajnostnih usmeritev poslovanja pri nas resnega integriranja upravljavskih, okoljskih in družbenih informacij v poslovna poročila (na raziskanem vzorcu gospodarskih družb) še ni zaznati.
Odprte so torej možnosti zakonskega, regulativnega in drugega, neformalnega spodbujanja integriranega trajnostnega poročanja družb, pri čemer se lahko zgledujemo po drugih, na tem področju naprednejših državah, oziroma se ustrezno vključimo v razprave in aktivnosti na globalni ravni, predvsem v sklopu Mednarodnega sveta za integrirano poročanje. Ob razumevanju koristi integriranega poročanja je to multidisciplinaren izziv, v katerega celovito uresničitev se morajo vključiti tako pravniki kot regulatorji, odločevalci, računovodje, revizorji, menedžerji, komunikatorji, predvsem pa gospodarske družbe z vsakodnevnim uresničevanjem trajnostnega poslovanja, o katerem bo nato mogoče tudi (integrirano) poročati. |
|---|
| Ključne besede: | poslovno poročanje, trajnostno poročanje, integrirano ali celovito poročanje družb, trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, družbena odgovornost, okoljska odgovornost |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Drevenšek] |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-22178 |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4327467 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:IZXMJNVR |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 14.03.2012 |
|---|
| Število ogledov: | 3812 |
|---|
| Število prenosov: | 338 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
DREVENŠEK, Mojca, 2012, POMEN ZAKONSKE IN REGULATIVNE UREDITVE INTEGRIRANEGA TRAJNOSTNEGA POROČANJA DRUŽB [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : M. Drevenšek. [Dostopano 18 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=22178
|
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
