Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali uporabite sodobnejši brskalnik.
|
|
SLO
|
ENG
|
Piškotki in zasebnost
DKUM
EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
FE - Fakulteta za energetiko
FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
FF - Filozofska fakulteta
FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
FL - Fakulteta za logistiko
FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
FOV - Fakulteta za organizacijske vede
FS - Fakulteta za strojništvo
FT - Fakulteta za turizem
FVV - Fakulteta za varnostne vede
FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
MF - Medicinska fakulteta
PEF - Pedagoška fakulteta
PF - Pravna fakulteta
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
UM - Univerza v Mariboru
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
COBISS
Ekonomsko poslovna fakulteta
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za varnostne vede
Fakulteta za zdravstvene vede
Knjižnica tehniških fakultet
Medicinska fakulteta
Miklošičeva knjižnica - FPNM
Pravna fakulteta
Univerzitetna knjižnica Maribor
Večja pisava
|
Manjša pisava
Uvodnik
Iskanje
Brskanje
Oddaja dela
Za študente
Za zaposlene
Statistika
Prijava
Prva stran
>
Izpis gradiva
Izpis gradiva
Naslov:
PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN AVTOMATSKIM NAČINOM NAPAJANJA TELET
Avtorji:
ID
Šolar, Petra
(Avtor)
ID
Janžekovič, Marjan
(Mentor)
Več o mentorju...
Datoteke:
UNI_Solar_Petra_2011.pdf
(327,17 KB)
MD5: CE1B622A590C6F2E21AC09E97E34B109
PID:
20.500.12556/dkum/b92306f4-69fd-4ab8-9cfd-e8941aadca1b
Jezik:
Slovenski jezik
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo
Organizacija:
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:
V letu 2010 smo izvajali poskus z napajanjem telet na dveh kmetijah. Na kmetiji A, kjer redijo teleta lisaste pasme, smo z mlečnim nadomestkom teleta hranili s pomočjo vedra na cucelj. Na kmetiji B, kjer redijo teleta črno-bele pasme, je bil za krmljenje telet z mlečnim nadomestkom uporabljen avtomat za napajanje. Skupno smo v poskusu spremljali 20 telet od rojstva do starosti 10 tednov. Teleta smo v poskusnem obdobju petkrat (1., 8., 29., 50. in 71. dan) stehtali ter izmerili višino vihra, višino križa in dolžino telesa. Želeli smo ugotoviti, kateri način hranjenja je primernejši z vidika živali kot tudi z vidika delovne zahtevnosti za rejca. Primerjava krmljenja telet z vedrom in avtomatom za napajanje je pokazala statistično značilne razlike (p < 0,05) v telesni masi v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (13,30 kg oziroma 9,90 kg), v višini vihra v obdobju med 8. in 29. dnem starosti (1,80 cm oziroma 2,70 cm), v višini križa v obdobju med 29. in 50. dnem starosti (1,70 cm oziroma 2,70 cm) ter statistično značilne razlike (p ≤ 0,001) v dolžini telesa v obdobju med 50. in 71. dnem starosti (2,80 cm oziroma 1,50 cm). Avtomatsko napajanje se je izkazalo primernejše za kmetije z večjim številom telet, saj prihranimo veliko delovnih ur.
Ključne besede:
teleta
,
načini napajanja
,
mlečni nadomestek
Kraj izida:
Maribor
Leto izida:
2011
PID:
20.500.12556/DKUM-18647
NUK URN:
URN:SI:UM:DK:ZF0FHXDO
Datum objave v DKUM:
24.05.2011
Število ogledov:
4273
Število prenosov:
400
Metapodatki:
Področja:
FKBV
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
ŠOLAR, Petra, 2011,
PRIMERJAVA MED KLASIČNIM IN AVTOMATSKIM NAČINOM NAPAJANJA TELET
[na spletu]. Diplomsko delo. Maribor. [Dostopano 19 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=18647
Kopiraj citat
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:
Ocenjevanje je dovoljeno samo
prijavljenim
uporabnikom.
Objavi na:
Podobna dela iz repozitorija:
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta lesne sove, Strix aluco (Linnaeus, 1758)
Prehrana pegaste sove Tyto alba na Goričkem
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta cikovta, Turdus philomelos (Brehm, 1831)
Podobna dela iz ostalih repozitorijev:
Prehrana male uharice (Asio otus) na Ljubljanskem barju
Analiza skeleta iz jame Oporovina (Lovranska Draga)
Matematična izhodišča kirurgije z gama žarki
Seasonal variation of small mammals in the diet of the barn owl (Tyto alba) in the Drinos River valley, southern Albania
Močvirska sklednica (Emys orbicularis (Linnaeus, 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Comparison between classic and automatic system for feeding calves
Opis:
In 2010, we studied different feeding strategies for calves on two farms. On the first farm “A”, calves of Simmental breed were fed with milk replacer using a bucket teat (classical feeding). On the second farm “B” calves of Holstein-Friesian breed were given milk replacer using an automatic milk feeding. The experiment comprised 20 calves which were monitored from birth until the age of 10 weeks. On specific days (1st, 8th, 29th, 50th and 71st) calves were weighed and their withers height, back height and body length were measured. The aim of our study was to find out which feeding strategy is more suitable for the calves and for the farmer. The comparison between feeding using bucket teat or automatic feeding system showed significant differences (p < 0.05) in the body weight during the period between 50th and 71st day of age (13.30 kg and 9.90 kg, respectively), in withers height in the period between 8th and 29th day of age (1.80 cm and 2.70 cm, respectively) and in back height in the period between 29th and 50th day of age (1.70 cm and 2.70 cm, respectively). Significant differences were also seen (p ≤ 0.001) in body length during the period between 50th and 71st day of age (2.80 cm and 1.50 cm, respectively). The study proved automatic feeding to be more suitable for farms with large number of calves as it could substantially reduce working hours.
Ključne besede:
calves
,
feeding systems
,
milk replacer
Komentarji
Dodaj komentar
Za komentiranje se morate
prijaviti
.
Komentarji (0)
0 - 0 / 0
Ni komentarjev!
Nazaj