| Naslov: | Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal |
|---|
| Avtorji: | ID Ozvatič, Dušan (Avtor)
ID Stajnko, Denis (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Ozvatic_Dusan_2009.pdf (9,25 MB)
MD5: 2045747139AF975D6C4138E6B22E2CBD
PID: 20.500.12556/dkum/3d8da66a-8139-4203-8b15-64399306c7e4
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
|---|
| Opis: | Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi. |
|---|
| Ključne besede: | direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2009 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-10972 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:XUKTGTQ0 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 29.07.2009 |
|---|
| Število ogledov: | 4484 |
|---|
| Število prenosov: | 407 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FKBV
|
|---|
|
:
|
OZVATIČ, Dušan, 2009, Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor. [Dostopano 6 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=10972
|
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Podobna dela iz ostalih repozitorijev:
Ni podobnih del
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
